Strategija EU za zdravstveno varstvo živali 2007–13
Biološka varnost je bistveni del Strategije EU za zdravstveno varstvo živali v obdobju 2007–13, ki zagotavlja osnovo za zdravstveno varstvo živali v EU in ukrepe za dobro počutje živali v tem obdobju.
Zaradi uničujočega vpliva, ki ga imajo lahko izbruhi hudih bolezni na kmete, družbo in gospodarstvo, temelji strategija 2007–13 na načelu, da je „bolje preprečiti kot zdraviti“. Cilj je, da se večji poudarek nameni varnostnim ukrepom, nadzorovanju bolezni ter nadzoru in raziskovanju, da bi zmanjšali pojav bolezni živali in kar se da omejili učinek izbruhov, kadar pride do njih.
Biološka varnost na ravni kmetije
Strategija spodbuja lastnike živali, vključno z ljubiteljskimi kmetovalci, k izvajanju učinkovitih ukrepov biološke varnosti na kmetijah. Ker pa se lahko nekateri nalezljivi povzročitelji bolezni hitro širijo od ene do druge kmetije, strategija hkrati spodbuja skupen pristop pri preprečevanju bolezni in ukrepih za biološko varnost.
Poleg tega bodo v skladu s strategijo zdravstvenega varstva živali učinkoviti ukrepi za biološko varnost na kmetiji pomenili pomembno merilo za razdelitev na cone in ločitve postopkov za nadzor nad boleznimi in/ali za trgovske namene. Tudi stanje neokuženosti z boleznijo, ukrepi za biološko varnost, ukrepi za dobro počutje živali in veterinarski nadzor bodo možni načini za ocenjevanje kmetij ter podporo razvoju sheme odgovornost in delitve stroškov.
Biološka varnost na mejnih prehodih
Izziv Strategije zdravstvenega varstva živali 2007–13 je v izboljšanju biološke varnosti na mejnih prehodih brez hujšega oviranja čezmejnega gibanja ljudi in kmetijskih proizvodov. Trgovske pošiljke izdelkov živalskega izvora ali živih živali morajo izpolnjevati številne pogoje, preden je dovoljen uvoz v EU. Izpolnjevanje teh pogojev preverjajo veterinarji EU na mejnih veterinarskih postajah.
Veterinarji in carinski uradniki morajo sodelovati in delati skupaj na mejnih kontrolnih točkah ter vstopnih točkah v EU, kjer bi lahko prišlo do nezakonitega vnosa blaga ali živali. Strategija opozarja, da bodo nekatere države v razvoju morda težko upoštevale standarde EU in zato tudi težko trgovale. Zato si EU prizadeva oblikovati stalne pobude in izboljšati sodelovanje s tretjimi državami tako, da bi jim zagotavljali tehnično pomoč, s katero bi jim pomagali izpiolniti zahteve EU glede zdravstvenega varstva živali pri uvozu, ter se boriti proti eksotičnim boleznim že pri njihovem viru.
Ključni cilj strategije je ozavestiti potnike o omejitvah in njihovih odgovornostih, da bi zagotovili uskladitev izvajanja in optimizirali koordinacijo agencij/služb, ki pravno urejajo uvoz (carina/veterinarske službe).